coupe cars
Vrata so se povesila, zato je bilo potrebno pred barvanjem popraviti tečaje. Za nadomestne zatike in puše sem povprašal pri Fordovem servisu, v upanju da imajo evropski enake, seveda tega nimajo. V ZDA stanejo zatiki in puše vsega 3 dolarje J. Najenostavneje je bilo, da sem demontiral nosilce in izbil puši in zatike, jih izmeril ter izdelal nove.
Dan za dnem je postajalo jasno, da avto spet ne bo gotov do Autoshowa v LJ. Kleparskega dela in priprava za ličarijo je bilo enostavno veliko več kot sem planiral. To lahko pomeni samo, da sem narobe planiral ali pa je bilo lepotne maske na avtu enostavno preveč, šola za drugič.
Razstavni prostor na gospodarskem razstavišču je rezerviran, jaz pa spet nimam avta. Seveda je o stanje vse prej kot rožnato, potrebno je poiskati neko rešitev, saj je škoda, da nebi bil prisoten na takšnem autoshowu. Poklical sem znanca iz V8 kluba in mu ponudil možnost, da predstavijo svoj klub. Pripeljal bo isto forda Thunderbirda, vendar letnik 1982. Kakšno naključje. Sedaj ko je sklenjen dogovor, dela tečejo naprej, vendar nekoliko manj stresno.
Pri pregledu stranske linije, se mi je zazdelo, da je kljun zaradi velikega previsa previsoko, zato sem se odločil dodati podaljšek, ki ga bom izdelal sam, s predelavo že izdelanega podaljška. Seveda se je predelava časovno zavlekla, saj z enostavno rešitvijo pač nisem bil zadovoljen. Podaljšek je prišel prenizko, zato sem ga skrajšal za 2,5cm, pa še dodatno ga bom izpeljal pod zračne reže, da bo deloval bolj kompaktno. Seveda to pomenilo veliko dela s poliestrom in kitanja, brušenja prilagoditve itd… Ure tečejo, dnevi so vse krajši.
Najprej sem se brušenja lotil sam, Nato mi je na pomoč prihitel kolega. Dela so stekla nekoliko hitreje. Delo je dalo zelo slabo sliko o linijah na avtu. Avto je bil že večkrat kitan, kritična je predvsem bočna linija na obeh vratih in zadnjih bokih. To pomeni kitanje skoraj vseh delov na avtu in posledično priprava celotnega avta v šprickit. Posebej kritična sta tudi branika. Po nekaj urah dela nama priskočil na pomoč še ličar, ki bo avto polakiral. Z bogatimi izkušnjami pri pripravi površin, je vrata in boke dokaj hitro dobil v linijo. Sledilo je finalno kitanje. Na zadnjem braniku sem odstranil luknje za smernike, ki so bili vgrajeni naknadno.

Ker sem imel do sedaj dokaj slabe izkušnje glede ličarskih storitev, sem se odločil da bom zadevo zakompliciral, seveda do neke zdrave meje. Poiskal sem tri ponudnike. Ker pa seveda kakovost in cena gresta z roko v roki, mi je bilo takoj jasno da si dobrega ličarja, ki bo garantiral dober izdelek ne bom mogel privoščiti, zato sem se odločil, da avto pripravim kar v lastni režiji. Verjetno bo to samomorilsko dejanje, vseeno pa bo bolje da jaz slabo naredim kot pa da zato še plačam. Po posvetu z ličarji in pregledu nasvetov na forumih, sem si naredil postopek za pripravo površin in cenik materiala.